Pilotni projekt za zmanjšanje količin zavržene hrane
Ekologi brez meja so v sodelovanju z Lidlom Slovenija letošnjo jesen začeli izvajati program Hrana svoje mesto najde. Za izvedbo pilotnega projekta je bila izbrana Občina Škofja Loka, kjer bodo s posameznimi javnimi ustanovami, podjetji in gospodinjstvi iskali načine za zmanjšanje količin zavržene hrane.
Kot je na včerajšnji spletni novinarski konferenci povedala predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik, si društvo od leta 2012 z različnimi projekti prizadeva za zmanjšanje količin odpadne hrane. Že tedaj je bil v izvajanju tudi projekt Zveze Lions klubov Slovenije Viški hrane, ki se je kasneje preimenoval v projekt Donirana hrana.
Vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija Tina Cipot je povedala, da trenutno donirajo hrano iz približno polovice trgovin. Ta mesec sta se temu pridružili še dve trgovini, januarja pa se bo tudi škofjeloški Lidl. Kot je pojasnila Cipotova, je organizacija zahtevna, ker temelji na prostovoljstvu, zato je izziv, kako vzpostaviti mrežo prevzema hrane, pri ravnanju s katero je treba upoštevati tudi vrsto predpisov.
Hrano donirajo tudi iz skladišč
Gre predvsem za primere različnih sezonskih izdelkov. Tako denimo božičke iz čokolade, ki jih ne prodajo v decembru, predajo organizacijam, ki se ukvarjajo s humanitarnim delom. Poleg doniranja viškov hrane pa se trudijo tudi, da bi bilo teh čim manj, kar dosegajo z optimizacijo naročanja in procesov.
Lidl Slovenija že osem let s programom Ekošola izvaja tudi projekt Hrana ni za tjavendan, v katerega se je letos prijavilo rekordnih 160 vrtcev in osnovnih ter srednjih šol. Tudi v teh ustanovah namreč veliko hrane ostane praktično nedotaknjene, podobno kot so to pokazale analize Ekologov brez meja v posameznih drugih javnih zavodih, denimo bolnišnicah.
“Številke so bile grozljive in lotili smo se razmišljanja, kako naprej,” je dejala Zgojznikova in dodala, da statistike ne kažejo, da bi se stanje izboljševalo. So pa lepe rezultate dosegli v posameznih ustanovah, kjer so se lotili konkretnih ukrepov. Tako so denimo šole v projektu Hrana ni za tjavendan v povprečju za 40 odstotkov zmanjšale količine zavržene hrane.
“Ugotovili smo, da je morda lažje kot na državni ravni začeti z manjšimi celicami,” je pojasnila. Zato so se Ekologi brez meja odločili, da, najprej za občine, ki se vključujejo v strategijo Zero Waste in so najbolj zagnane za znižanje količin odpadkov, ob pomoči Lidla Slovenija pripravijo model za zmanjšanje količin zavržene hrane.
Model bodo pripravili na podlagi pilotnega projekta v Škofji Loki, kjer bodo poiskali eno javno ustanovo in eno podjetje s področja turizma ali gostinstva ter nekaj gospodinjstev, pri katerih bodo preučili stanje in poiskali možne izboljšave. Rezultati analize in predlogi za naprej bodo predvidoma pripravljeni do 24. aprila prihodnje leto, ko bodo drugič obeležili slovenski dan brez zavržene hrane.
Najpogosteje zavrženo živilo je kruh
“Odpadne hrane je preveč in na vseh nas je, da jo zmanjšamo,” je pozvala Zgojznikova. Vsak Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi. Ob tem velja, da je živilo, ki ga najpogosteje zavržemo, kruh. To pa je mogoče spremeniti že z upoštevanjem nekaterih nasvetov.
Kot svetuje Katja Sreš iz Ekologov brez meja, pripravimo kruh sami doma, saj ga bomo tako bolj cenili in manj zavrgli. Domač ali kupljen kruh narežimo na kose in višek zamrznimo, da nam ne splesni. V restavraciji in v šoli pa vnaprej povejmo, če kruha ob obroku ne potrebujemo. Če se kruh posuši, ga lahko navlažimo in ponovno spečemo, ga uporabimo za izdelavo domačih drobtin ali pa v različnih receptih.
Kar nekaj receptov za kruh in ostalo hrano, če jo pripravimo preveč, je na voljo v knjižicah Reciklirana kuharija, ki na pobudo Lidla Slovenija nastaja v Ekošolah. Včasih je smiselno pobrskati tudi po kakšnih starih kuharicah, svetuje Cipotova, saj pri naših babicah ni šlo nič v smeti in bi se tudi od njih lahko naučili marsikaj.
