Leto Ele Peroci

Občina Rogaška Slatina je vstopila v leto pisateljice Ele Peroci, ki se je pred 100. leti rodila prav v Rogaški Slatini. Že lani so začeli z izbornim likovnim natečajem Ela Peroci nekoč in danes za koledar 2022 ter likovne razglednice. Koledar krasijo izbrana dela, katerih avtorji so vrtčevski in osnovnošolski otroci, slatinski dijaki in občani.

Likovne razglednice bodo otroci na petkovem dogodku v Knjižnici Rogaška Slatina pisali znanim osebam po Sloveniji, ko bo izšla priložnostna znamka Ele Peroci pri Pošti Slovenije, je zapisano na spletnih straneh slatinske občine.

Nekaj likovnih del bo razstavljenih v Mestni galeriji v slatinskem kulturnem centru, razstava bo na ogled od 4. februarja do 19. marca. Eli Peroci bodo letos posvetili tudi osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku, ki bo 7. februarja.

Pustno povorko osnovnošolskih otrok, ki vsako leto poteka po promenadi in Zdraviliškem parku, bodo letos na pustno soboto, 26. februarja, zaznamovali liki iz pravljic Ele Peroci.

Od kulturnega praznika pa do svetovnega dneva knjige za otroke 2. aprila bo v organizaciji Knjižnice Rogaška Slatina potekal natečaj za najboljšo pesem v sklopu festivala Mali Pranger – Ela, ki je poimenovan ravno po Eli Peroci. Na natečaju bodo lahko sodelovali vsi slovenski osnovnošolci. Zaključek z razglasitvijo rezultatov bo maja.

Vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in drugim pripovedovalcem pravljic pa bo namenjen simpozij na temo doživetega pripovedovanja pravljic, ki bo 18. marca in 22. aprila v organizaciji Šolskega centra Rogaška Slatina potekal v Kulturnem centru Rogaška Slatina.

“Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,” so najbolj znane besede Ele Peroci. Z njenimi pravljicami, ki so doživele nešteto ponatisov, so zrasle številne generacije slovenskih otrok, piše spletni strani občine Rogaška Slatina.

Ela Peroci se je rodila 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Učiteljišče in gimnazijo je končala v Ljubljani. Najprej je bila učiteljica v več slovenskih krajih, od leta 1948 je kot novinarka delala v uredništvih mladinskih revij Pionir in Ciciban, od leta 1955 do leta 1962 v uredništvu Mladega sveta. Nato se je zaposlila v mladinskem izobraževalnem programu Radia Slovenija, kjer je delala kot urednica oddaje Radijska šola do upokojitve leta 1978.

Bila je predvsem uspešna in priljubljena mladinska pisateljica. Njena prva objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je postala klasika med deli za otroke. Od izida leta 1955 je bilo natisnjenih več kot 100.000 izvodov te pravljice. S prvo in naslednjimi knjigami, kot so Hišica iz kock, Muca copatarica in številne druge, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice.

Mnoge so objavljene v zbirki najlepših pravljic Ele Peroci Za lahko noč. Njena dela so vzbudila zanimanje in odziv tudi izven meja, saj so prevedena v več svetovnih jezikov.

Pisala je tudi pesmi – zbirki Rišem dan in Ko živim, prozo – Po šoli me počakaj in besedila za televizijo.