knjige

Pri selitvi blejske knjižnice sodelujejo otroci in številni prostovoljci

Zaposleni v blejski knjižnici so včeraj skupaj z otroki iz šole in vrtca ter številnimi prostovoljci začeli seliti knjige v nove prostore knjižnice. V nekaj dneh bodo prenesli okoli 40.000 enot gradiva. Okoli 10.000 enot pa so si občani izposodili, s čimer prav tako pomagajo pri selitvi. Knjižničarji so nad njihovim odzivom navdušeni.

Kot je povedala Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, pod katero sodi blejska knjižnica, so komaj čakali na nove, lepe in dobre prostore v novozgrajenem objektu na Selišah, kjer bodo na voljo tudi študijske sobe in balkon za poletno branje. “To bo sodobna knjižnica, kjer se bodo lahko ljudje srečevali, zbirali in brali,” je povedala.

Zelo je vesela odziva Blejcev na prošnjo za pomoč pri selitvi. “Javilo se je neverjetno število prostovoljcev,” je povedala in pojasnila, da knjige iz starih v nove prostore nosijo vsi oddelki otrok iz blejske šole in vrtca. Javilo se je tudi okoli 50 drugih prostovoljcev in nekaj skupin s kombiji, v torek pa bo na pomoč prišla še Slovenska vojska.

Kot neverjetnega je direktorica označila že odziv Blejcev na poziv, naj si pred selitvijo knjižnice izposodijo čim več knjig. Tako je trenutno izposojena dobra petina vseh knjig. “Ena gospa ima doma skoraj 300 knjig, en fantek pa je po knjige prišel kar s kovčkom na kolesih. Teh čudovitih zgodb, ki ogrejejo srce, je res veliko in ponosni smo, da smo zgradili takšen odnos z ljudmi,” je poudarila.

Med prostovoljci, ki so včeraj prišli pomagat, je tudi domačin Sergej Učakar. Kot je pojasnil, bi za knjižnico storil vse. “Ko sem prvič stopil v knjižnico, sem bil očaran in ta očaranost drži še danes,” je povedal Učakar, ki je tudi sam vnet zbiralec knjig in ima doma lastno knjižnico z več kot 500 naslovi.

Prostovoljcem se je pridružila tudi pisateljica Barbara Hanuš. Kot je pojasnila, je blejska knjižnica tudi njena knjižnica, saj živi v tem okolju. V knjižnici imajo tudi njene slikanice za otroke in najnovejšo knjigo zgodb za odrasle, vendar so trenutno vse izposojene. “To je lepa novica, da se knjige berejo, da krožijo,” je zadovoljna sogovornica.

Prepričana je, da knjižnica zelo veliko naredi za promocijo branja in za bralno vzgojo. Pri tem je zlasti pomembno tesno povezovanje z vrtcem in šolo, ki se odraža tudi v sodelovanju pri selitvi knjižnice. “Že če otrok preseli eno samo knjižico, tega nikoli ne bo pozabil, in pomembno je, da se vzgoja začne pri najmlajših, da ne bodo samo tablice in telefoni,” je ocenil tudi blejski župan Janez Fajfar, ki si je včeraj prav tako vzel čas za zlaganje in prenašanje knjig.

Kot je povedal, je v knjižnico prinesel že kar precej knjig, saj knjige, ki jih v dar prejme občina, preda knjižnici, da so dostopne vsem. Posebej ga veseli, da knjižnica zelo lepo skrbi za domoznansko gradivo, povezano z Bledom, čeprav deluje v sklopu večje knjižnice. “Knjižnica na Bledu je izjemno živ organizem in mislim, da je od vse kulturne ponudbe, ki jo imamo, največja konstanta,” je povedal.

Odslej bo knjižnica, ki se je v preteklosti že nekajkrat preselila, delovala v novi stavbi Medgeneracijski center Vezenine Bled, ki jo je občina zgradila na mestu nekdanje tovarne vezenin. V objektu bosta poleg medgeneracijskega centra in knjižnice tudi dnevni center za starejše in manjša muzejska zbirka o Vezeninah Bled.

Objekt bodo odprli 10. aprila, ko bodo vanj simbolno preselili še zadnji dve knjigi, eno predvidoma z živo verigo in drugo z dronom. Katera bo zadnja knjiga, se še niso odločili. Ena od zamisli je, da bi bila to biografija o šolniku, razsvetljencu in narodnemu buditelju Blažu Kumerdeju, ki se je leta 1738 rodil na Bledu in po katerem blejska knjižnica nosi ime.