Knjige

  • Članki,  Knjige

    Gabrijela Duh: Srečala sem tebe, našla sem sebe

    O knjigi

    Srečala sem tebe, našla sem sebe, je izjemna knjiga, izjemne ženske, ki odkrito spregovori o svoji življenjski poti, vseh padcih in vzponih, vseh spodrsljajih in naukih, ki jih skozi svojo pot spozna in doživi.

    Knjiga je polna praktičnih razlag, polna pozitive in odličnih pogledov na življenje, pomen, minljivost, naravo, svet in človeka kot bitje, ki je del vsega skupaj, po drugi strani pa le delček nekega obdobja v vsem skupaj.

    Knjiga, ki bi jo morala prebrati vsaka izmed nas, in vsak moški, ki si želi vpogleda v žensko razmišljanje. Na vsaki strani so podobnosti, ki jih vidiš v razmišljanju s pisateljico. Zgodba, ki opolnomoči in premakne vsako žensko.

    Knjiga je primerna za vse, ki se spopadajo s težkimi obdobji in iščejo smisel življenja.

    O avtorici

    Gabrijela Duh (1974) je zaposlena med tistimi, ki postavljajo meje takrat, kadar na zabavah pogledamo pregloboko v kozarček. Rada ima ljudi, ki imajo smisel za humor, saj je smeh pol zdravja. Obožuje naravo, pravi da je tam doma. “Spominjam se trenutka, ko sem kot otrok bila pri očetu. Spominjam se klopce pri sosedovih, na katero sem se naslonila. Zdelo se mi je, kot da nisem nikjer. Že kot otrok sem čutila, da samo sem. Občutek sem imela, da sem povezana z vsem stvarstvom. Kot bi nekje lebdela, le tu pa tam stala na tleh. Videla sem mogočno svetlobo, ki je bila okoli mene. Počutila sem se čisto, nedotaknjeno. Šlo je za trenutek. V teh časih me vedno bolj spremlja.”

    Zunanji svet je odraz tvojega notranjega sveta.

    “Draga deklica,

    S teboj bi rada delila svojo zgodbo o veri in zaupanju v življenje. Iz deklice se boš razvila v mladostnico in kasneje v žensko, ki ji ni potrebno trpeti in se omejevati, četudi se ti bo kdaj zdelo, da nisi s tega planeta. Prišla si živeti najboljšo različico sebe, ne glede na to, kar se dogaja izven tebe. Zunanji svet je odraz tvojega notranjega sveta.” (Srečala sem tebe, našla sem sebe, str. 1)

    Knjigo lahko naročite na strani založbe Cangura.

  • Članki,  Knjige

    Sašo Baumkirher: Moj pogled na svet – Program človek 

    O knjigi

    Se kdaj sprašujete kako deluje naš sistem? Zakaj imamo toliko pravil, zakaj imamo denar, čemu lakoto in revščino, bolezni, kdo nam kroji vsakdanje življenje in še posebej če se sprašujete kdo in kako lahko to spremeni na bolje, potem v rokah držite pravo knjigo! Ta vam bo predstavila pogled avtorja, njegova spoznanja, vizijo in pot do boljšega, svobodnega, pravičnega sveta brez denarja in suženjskega sistema, ki nam je vsiljen v zibelko življenja preko programa-človek, ter vas bo popeljala do stika s sabo in z naravo.

    O avtorju

    Sašo Baumkirher se je rodil leta 1984 v Trbovljah. Pravi, da je odraščal v času sistema, v katerem niso bile police polne neštetih izdelkov iz celotnega sveta, ter v času, ko je malokatera družina imela svoj avto.

    “Človek je individuum in na njega je treba gledati celostno; od tega kako razmišlja, kako je bil vzgajan, kako se počuti, vede, prehranjuje, v kakšnem odnosu živi, okolju, kakšna je njegova stopnja zavedanja, raziskovanje izven programiranih okvirov. Vsak si sam ustvarja življenje in tega se zavedam, skušam ostajati zbujen, vsak sleherni trenutek. Skušam odreagirati zbujeno, preudarno in tako kot čutim. Z ljubeznijo, brez zavisti, nasilja, brez da škodim komurkoli na kakršenkoli način. Živeti je lepo,” avtor zaključi poglavje Kdo sem.

    “Ob besedi vera sam vedno najprej pomislim na cerkev in verovanje v boga. Verovanja in religij pa je zgodovinsko gledano kar veliko. Včasih so imeli ogromno različnih bogov: bog sonca, groma, zemlje, ljubezni, vojne … tudi za vsak naraven pojav, ki se je zgodil, so verjeli, da jih bog kaznuje ali pa nagrajuje. Danes imamo različne vere in verovanja, vendar na drugačen način in za drug pomen. Kadar je človek bolan, prizadet ali v kakršnikoli težki situaciji, se navadno zateče k bogu. Ni pomembno v kaj in koga veruje ter v kakšni obliki je njegov bog, išče odrešitev zunaj sebe in predvsem v to verjame. S tem ni nič narobe, nasprotno!” (Moj pogled na svet – Program človek, str. 3)

  • Članki,  Knjige

    Alfred J. Church: Eneida za otroke

    Le kdo ne pozna Eneide? Je ep rimskega pesnika Vergilia, ki pripoveduje legendarno zgodbo o Eneju, Trojancu, ki je potoval v Italijo. Eneida za otroke pa je znameniti ep zapisan v obliki primerni za mlajše bralce.

    O knjigi

    Eneido za fante in dekleta je napisal Alfred J. Church. Delo temelji na najznamenitejšem epu rimske književnosti Eneidi, ki ga je napisal rimski pesnik Vergil. Prirejeno je za mlajše bralce, stare od 8 do 12 let, zato pisatelj ne ohranja Vergilovega zapisa, temveč pripoveduje zgodbo na poenostavljen način, ki je mlajšemu bralcu blizu. Knjiga vsebuje 24 naslovov oziroma anekdot o junaku Eneju, ki je pobegnil iz goreče Troje in išče nov dom. Alfred J. Church na razumljiv in preprost način opisuje Enejeve dogodivščine na poti, polne najrazličnejših nevarnosti in preprek. Skozi vse besedilo se bralcu poraja vprašanje, ali bo junaku Eneju uspelo najti novo domovino, Italijo, in pri tem premagati kralja Turna.

    O avtorju

    Alfred J. Church se je rodil leta 1829 v Londonu, šolal pa se je na King’s College v Londonu in Lincoln College v Oxfordu. Umrl je leta 1912.

    “Skoraj deset let je že bilo, kar so Grki začeli z obleganjem Troje in nikakor je niso mogli zavzeti, saj je imela visoke zidove, kakor da bi jih zgradile božje roke. Čeprav so bili neuspešni, jim je uspelo vsaj Trojance zadržati za njimi. Ti so se s sovražnikom nekoč še spopadali na odprtem, dobili nekaj bitk in skoraj požgali grško ladjevje. Toda vse se je spremenilo. Izgubili so nekaj najhrabrejših poveljnikov –  Hektorja, najboljšega izmed Priamovih sinov, Parisa, izurjenega lokostrelca, in mnogo knezov iz okoliških dežel, ki so jim priskočili na pomoč.” (Eneida za otroke, str. 7)

    V knjigi najdemo tudi ilustracije, ki bodo mlade bralce zagotovo pritegnile. Naročite jo lahko na strani založbe Stella.

  • Intervju,  Knjige

    Intervju: Deni Kragelj

    Socialna pedagoginja Deni Kragelj je znana pisateljica pedagoških in terapevtskih pravljic, ki s svojimi zgodbami pomaga staršem in strokovnjakom. Njene zbirke omogočajo pravljično vzgojo, ki temelji na stiku z otrokom, sočutnem pristopu in odnosu.

    Izšla je že tretja knjiga. Kako bi jo opisala?

    Knjiga Življenje v hribih je še ena stopnička višje v mojem razvoju. Zdi se mi, da z vsako knjigo rastem, vsaka mi je še bolj všeč. Ta predstavlja živali, ki jih srečamo v hribih, njihove navade in način življenja, ter vsakdanje vzgojne teme, ki bremenijo tako starše kot otroke.

    V čem se razlikuje od prvih dveh?

    Tokrat sem v zgodbe zelo spretno skrila pomembne teme. Ena izmed njih je recimo zloraba. Otrok, ki jo doživlja, bo slišal sporočilo ne da bi se tega zavedal. Prej sem teme iskala v svojem življenju, v tej zbirki pa so pravljice po naročilu bralcev.

    Kako to, da si se odločila biti pisateljica? Je kakšen poseben razlog za to? 

    Izkušnje so me peljale v to smer, želja v meni se je oblikovala in je bilo le vprašanje trenutka, ko bom spisano dala naprej v svet. Največja brca na tej poti je bila hči, ki obožuje moje zgodbice in je največji kritik vseh napak, ki jih naredim ob vnovičnem pripovedovanju. Zato jih je bilo treba zapisati. Tako se je začelo, zdaj pa se kepa le kotali naprej.

    Pa ilustracije. So ti pomembne?

    Glede na to, da so ciljna publika najmlajši, je ilustracija toliko pomembna kot besedilo. Pri tretji knjigi sem sodelovala z novo ilustratorko in mislim, da je tudi ta odločitev bila prava. Vedno iščem umetnika, ki bo like prikazal s karakterjem, v določenem počutju, z izrazno mimiko obraza. Tudi sama se vsake ilustracija zelo razveselim, saj pomembno vpliva na doživljanje zgodbe in je ena izmed prvih povratnih informacij, kako zgodbo vidi nekdo drug.

    Nameravaš izdati še kakšno? 

    Seveda, zdaj sem šele zares dojela, kako vse skupaj poteka. Bralci komaj čakajo nove zgodbe, idej je nešteto. Naslednji projekt bo Življenje v džungli. Ko bo narejen paket petih zbirk, se bom lotila človeškega telesa. Potem pa naprej. Čutim, da sem našla svojo življenjsko pot, ki jo delam dobro, kvalitetno in v njej uživam. Res zahteva ogromno časa in energije, velikega zaslužka ni, me pa izpolnjuje.

    Kako in zakaj si prišla do terapevtskih pravljic?

    Kot mama in pedagog že leta ob branju naletim na pravljice in me jezi njihovo sporočilo. Sprašujem se ali naj jih sploh preberem in kakšen je njihov nauk. Spotoma sem dojela, da nima vsaka knjiga namena in mi je to marsikdaj manjkalo. Kot pedagog sem razvila pristop z zgodbo, ki gradi odnos in tako enostavno razreši nastalo zmedo. Nekaj zame samoumevnega večini ljudi predstavlja znanost. Zato sem se odločila opolnomočiti jih, spodbuditi jih v smeri pravljične vzgoje, da si olajšajo življenje in razvijejo otroke v odrasle s pozitivno samopodobo. Moje zgodbe imajo pedagoški in terapevtski namen, so poučne in pomagajo v vsakdanjem življenju.

    Imaš kakšnega vzornika?

    Moj vzornik je na marsikaterem področju vsestranski človek Marjan Krnjič, ki se je letos žal poslovil od nas. Toliko širine, spodbude, znanja in dojemanja mi je dal, da pri vsaki dilemi v mislih poiščem njegov nasvet. Bil je moj PR manager in mi odprl vrata v svet, za kar mu bom večno hvaležna.

    V tem si bila pri nas prva. Kako gledaš na to? 

    Ponosna sem, ko vidim, da ljudje prepoznajo kvaliteto tega sodobnega pristopa, ga razumejo in dojamejo, da tudi sami lahko ponudijo nekaj podobnega. Ne gledam na ostale kot na konkurenco. Z veliko njih sodelujem in jim pomagam z nasveti, napotki, povratnimi informacijami. Tudi sama imam več strokovnjakov, ki reflektirajo moje delo. Vsakič, ko najdem nove terapevtske pravljice, mi srce zaigra.

    Kje se vidiš čez 10 in 20 let?

    Hehe, v svetu! Z eno nogo sem že zdaj stopila na tuji trg, a je vse še vedno zelo v povojih. Upam, da mi uspe to zavedanje razširiti izven meja majhne Slovenije. Res si želim priti do čim večjega števila otrok. Berem in opazujem načine vzgoje v drugih državah in si večkrat rečem, da moram pohiteti. Prevodi so že pripravljeni, distribucija je pa izziv. Čez 20 let bom pa kimala z glavo in si rekla: “Uspelo ti je!”