Prehrana

  • Recepti,  Sladice

    Jogurtovo pecivo z jagodami

    Sestavine:

    • 2 jajci
    • ½ jogurtovega lončka sladkorja
    • 1 vanilin sladkor
    • 1 jogurtov lonček kokosovega jogurta
    • 2 jogurtova lončka moke
    • 1 pecilni prašek
    • ½ jogurtovega lončka olja
    • Sveže jagode

    Postopek:

    Najprej penasto zmešamo jajca s sladkorjem in vanilinim sladkorjem, dodamo jogurt, olje ter moko s pecilnim praškom. V pekač položimo peki papir ter nanj vlijemo pripravljeno maso. Po masi razporedimo na manjše koščke narezane sveže jagode.

    Pečemo v naprej ogreti pečici pri 180 stopinjah okoli 35-40 minut. Ohlajeno pecivo narežemo na kocke.

  • sendvič
    Članki,  Prehrana

    Prodajni avtomati še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad

    V številnih prodajnih avtomatih, tudi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, prevladujejo nezdravi prigrizki in pijače, ugotavljajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Zvezi potrošnikov Slovenije. Avtomati tako predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad ljudi k bolj zdravim izbiram, menijo.

    Direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila, da je neustrezen način prehranjevanja eden od bistvenih dejavnikov tveganja za nastanek prekomerne telesne teže in debelosti, srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

    Izpostavila je, da bi morale biti zdravstvene ustanove in fakultete vzor za nudenje zdravih izbir hrane, kot so živila z manj maščobe, nasičenih maščobnih kislin, soli, sladkorja, z nižjo energijsko vrednostjo in veliko prehranskih vlaknin. “Zaposleni in študentje namreč preživijo povečini kar tretjino dneva v teh inštitucijah in so zanje živila iz prodajnih avtomatov pogosto edina izbira,” je poudarila.

    Pred dvema letoma se je društvo pridružilo Zvezi potrošnikov Slovenije v projektu Moja izbira = veš, kaj ješ izbira. Skupaj so vsem zdravstvenim ustanovam in fakultetam v državi septembra lani poslali pobudo, naj postane spoštovanje priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov nujen vstopni pogoj, da ponudniki lahko kandidirajo za namestitev prodajnega avtomata.

    Anja Bolha iz zveze potrošnikov je pojasnila, da je namen priporočil podati jasne usmeritve glede primerne ponudbe živil v prodajnih avtomatih na fakultetah ter v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki se lahko preselijo tudi na ponudbo v prodajnih avtomatih na drugih lokacijah. V priporočilih je ponudba razdeljena v dve kategoriji. Manj zdrava izbira, ki naj znaša 20 odstotkov ponudbe, in bolj zdrava izbira, ki naj obsega 80 odstotkov ponudbe.

    Po besedah strokovnega direktorja UKC Maribor Matjaža Vogrina so v ustanovi že sredi priprave razpisne dokumentacije, s katero želijo v prodajnih avtomatih povečati delež prehransko ustreznejših živilskih izdelkih.

  • kruh
    Članki,  Prehrana

    Nagrada za najbolj inovativna živila leta 2022

    Nagrado Inštituta za nutricionistiko za najbolj inovativna živila leta 2022 je letos prejelo deset podjetij, katerih izdelki so v svojih kategorijah izstopali. Tudi letošnji izbor dokazuje inovativnost domačih proizvajalcev, je na spletni predstavitvi zmagovalcev dejala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.

    Nagrade so letos prejeli Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za tri izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in podjetjem BeLife za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom hruške z ajdo in pehtranom, in Sirarstvo Tinka za proseni desert.

    Letos so prvič podelili tudi posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti. Kot je pojasnila vodja projekta na Inštitutu za nutricionistiko Anita Kušar, so zaradi več izstopajočih predlogov podelili tri nagrade, in sicer Posestvu Trnulja za razvoj bio sojinega polepta Pečenjak, Engrotušu, ki je v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci razvil omako s paradižnikom ter podjetju Graska za linijo izdelkov Grashka.

    Prvič so podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli v kruhu. Za to potezo so se odločili, ker Slovenci v povprečju zaužijemo za 135 odstotkov preveč soli, kar povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni, ravno kruh pa predstavlja enega večjih virov soli. Nagrado sta prejela Žito za kruh Žito Drožnik in Spar za že omenjeni kruh z bučno prgo in drožmi.

    Ključni kriterij pri ocenjevanju živil je ustrezna prehranska sestava. Ta kriterij je izpolnjevalo več kot 60 odstotkov od prejetih 85 predlogov. V nadaljnjem ocenjevanju so med kriteriji še senzorična ocena, embalaža in trajnost živila, je pojasnila Kušarjeva.

    “Tudi letošnji izbor dokazuje inovativnost domačih proizvajalcev in nam sporoča, da imamo v slovenskem prostoru velik potencial pri razvoju teh inovativnih proizvodov,” je dejala Le Marechal Kolarjeva z ministrstva za za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt na ministrstvu podpirajo, ker želijo s tovrstnimi aktivnostmi poudariti pomembnost same pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji.

    Projekt podira tudi ministrstvo za zdravje, kjer jih veseli, da se vsako leto na izbor prijavi vedno več inovativnih izdelkov. Po besedah vodje sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu Marjete Recek, je izbor najbolj inovativnih živil primer zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj novih izdelkov.

    “Pri tem so zlasti pomembna živila, ki so del vsakodnevne prehrane, saj s tem na ravni populacije vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, ki izhajajo iz neustreznega prehranjevanja,” je dejala.

    Namen projekta, ki je letos potekal osmo leto, je spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov, je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. S podelitvijo nagrade s področja trajnosti so želeli spodbuditi ponudbo tovrstnih živil na slovenskem tržišč, je pojasnil.

    Sodelovanje pri projektu je za podjetja brezplačno, prijavijo lahko do tri izdelke, pogoje je, da so bili ti na trg poslani v zadnjem letu, podjetja pa lahko nato nagrajene izdelke promovirajo z uporabo posebnega znaka.

    Zagotavljanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano v povezavi z naprednimi tehnologijami in novimi kakovostnimi prehranskimi izdelki je osrednjega pomena za celoten sektor kmetijstva in za našo državo, je medtem v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani inštituta, navedel kmetijski minister Jože Podgoršek. Ob tem je čestital nagrajencem, še posebej tistim, ki so prejeli osebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti.

  • palme
    Članki,  Prehrana

    Raziskava: Palmovo olje prisotno tudi v izdelkih, kjer ga običajno ne pričakujemo

    Palmovo olje, ki je lahko zdravju škodljivo, je mogoče najti v številnih izdelkih, tudi takih, kjer ga običajno ne pričakujemo, je pokazala raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Med drugim ga je mogoče najti v čokoladnih in kozmetičnih izdelkih. Izbira izdelka brez palmovega olja je mogoča, vsekakor pa bolj trajnostna, izpostavljajo v ZPS.

    Palmovo olje je mogoče zaslediti v številnih keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih. Vendar zaradi velikega deleža nasičenih maščob in morebitne vsebnosti zdravju nevarnih procesnih onesnaževal z zdravstvenega vidika ni najboljša izbira, so v sporočilu za javnost zapisali v ZPS.

    “Prepoznati izdelek s palmovim oljem je na prvi pogled nemogoče, saj so lahko tudi v izdelčnih skupinah, v katerih tega netrajnostnega dodatka ne bi pričakovali. Dober primer so tunine paštete, zamrznjene pice margerita in sadni misliji. Po drugi strani se mu v skupinah keksov, čokoladnih namazov in zamrznjenjih francoskih rogljičev težko izognemo,” je opozorila prehranska strokovnjakinja pri Zvezi potrošnikov Slovenije Nika Kremić.

    K posebni previdnosti poziva predvsem starše. “Starši preverite, kaj ponudite svojim otrokom. Za otroke, stare tri in več let, so bili glavni viri izpostavljenosti palmovemu olju prav margarine ter peciva in torte. Kolegi iz italijanske potrošniške organizacije Altroconsumo so pred leti na testu izdelkov s palmovim oljem, ki jih pogosto uživajo otroci in mladostniki, odkrili prisotnost zdravju škodljivih onesnaževal v mlečnih formulah za dojenčke in glicidil estre v keksih, prigrizkih in čipsu, vrednosti pa so velikokrat presegle sprejemljivo mejo,” je pojasnila.

    Palmovo olje je mogoče najti tudi v izdelkih za nego las ali kože, ličilih, dišavah, sredstvih za zaščito pred soncem, vlažilnih robčkih, zobnih pastah, milih in detergentih. Vendar je v tem primeru njegovo prisotnost težje potrditi kot pri prehranskih izdelkih. Sestavine, pridobljene iz palmovega olja, so namreč lahko poimenovane na več kot 25 različnih načinov, denimo: Elaeis guineensis, Etyl palmitate, Glyceryl, Hydrogenated palm glycerides, Octyl palmitate, Palm kernel, Palm stearine, rastlinska maščoba ali olje, so opozorili v zvezi potrošnikov.

    “Če se mu želimo izogniti, je včasih nujno stopiti iz cone udobja, se morda odpovedati priljubljeni znamki in v isti izdelčni skupini poiskati alternativni izdelek, ki palmovega olja ne vsebuje. S takšno izbiro bomo spodbudili tudi proizvajalce, da premislijo, preden uporabijo netrajnostno palmovo olje, ki je lahko zdravju škodljivo,” so navedli.

    Kot so opozorili, je palmovo olje mogoče najti tudi v rezervoarjih. V EU namreč narašča raba biogoriv, ki so v večji meri sestavljena iz rastlinskih olj. Proizvodnja biodizla temelji na uvoženih surovinah, največkrat na palmovem olju. Leta 2009 so za proizvodnjo biodizla porabili četrtino uvoženega palmovega olja, deset let pozneje pa je bila za avtomobile v EU namenjena že več kot polovica uvoza te surovine, so pojasnili.

    Pridobivanje palmovega olja je obenem tudi velik okoljevarstveni problem. Na račun njegove pridelave se uničuje ogromne površine tropskih gozdov in mokrišč. Posledično je več kot 200 ogroženih živalskih vrst, med njimi orangutan, sumatranski tiger in bornejski slon, na robu izumrtja, so še navedli v ZPS.